Ljubi in deli ljubezen, kakor mučenka sv. Cecilija
Misijon v Novem mestu se bliža svojemu koncu, ki ga bomo slovesno obhajali v nedeljo, na slovesni praznik Kristusa Kralja vesoljstva. Sedmi dan na misijonu je bil posvečen evharistiji, zakramentu neizmerne ljubezni. Bog je ljubezen, ki se je najbolj razodel in vsem nam podaril na Križu, ko je Jezus Kristus za nas trpel in umrl. Še prej pa se je pri zadnji večerji za vse nas daroval kot kruh in vino. Prav v tej darovanjski ljubezni imamo kristjani zgled in moč za naše darovanje. Misijonar je lepo povezal evharistični oltar z domačo družinsko mizo. Kristjani danes izgubljajo smisel za nedeljsko sv. mašo, podobno se dogaja doma, ko družina nima časa in volje, da bi se skupaj zbrali pri nedeljskem kosilu. Nedeljski praznični obed je več kot jesti – je domači oltar. Daruješ se za drugega.
Skozi vso zgodovino Cerkve so bili ljudje, možje in žene, ki so zajemali iz Jezusove darovanjske ljubezni moč za svoje darovanje – to so mučenci in mučenke. In prav na sedmi dan misijona je praznovala god mučenka iz prvih krščanskih časov, sv. Cecilija, zavetnica cerkvene glasbe, organistov pevovodij in še posebej zavetnica vseh cerkvenih pevcev. Tako smo zvečer imeli v vseh treh župnijskih cerkvah sv. mašo, pri kateri so prepevali naši pevci. Po sveti maši pa so se vsi pevci zbrali v zavodu Friderika Ireneje Barage, kjer jih je najprej nagovoril misijonar, na kar smo pevce pogostili. Večer je tako minil v prijetnem bratskem in sestrinskem vzdušju ob prepevanju naši narodnih pesmi in zvoki harmonike, kitare in basa. Zadovoljni in srečni, polni lepih doživetij, smo se vrnili na svoje domove.
Leave a Reply