Zadnja leta nas svet posiljuje s praznovanjem Noči čarovnic, 31. oktobra.
Zakaj to ni dobro za kristjana si lahko preberete v tem PRISPEVKU br. Janeza OFM
ali pa zapis p. Petra VRABCA, exorcist novomeške škofije
HALLOWEEN
Pred nekaj leti tega „praznika“, noči čarovnic in duhov, sploh nismo poznali, saj je bil angloameriški ljudski običaj, ki je prišel do nas kot nekaj organizirano vsiljenega in je tudi postal globalni fenomen.
Izvor
Pravi izvor sega daleč nazaj, v predkrščanski čas irskih Keltov. Že Julij Cezar piše v svojih spominih De Bello Gallico o celo za trde Rimljane nenavadno krutih običajih Keltov, tako da so jih rimske oblasti celo prepovedale. Med drugim je bilo tudi zelo razširjeno žrtvovanje otrok (sicer poznano po vsem poganskem svetu vseh časov, a ne tako pogosto kot pri Keltih) za pomiritev jeze bogov. Družina, ki je prišla na vrsto za to stvar, je svojega otroka ubila, ga zažgala in njegov pepel dala v izdolbeno bučo. To bučo so potem, skupaj s svečo in pepelom v njej, postavili pred hišo in tako naznanili, da so opravili svojo dolžnost.
Stoletja kasneje je v evropskem krščanskem svetu prišlo do praznika vseh svetih – v stari angl. Allhallows, začeli so pa tudi praznovati večer pred praznikom – Allhallows Eve, kar je dalo današnjo obliko tega imena. Sprva je bil to čisto krščanski praznik in običaj, a je ponekod začenjal dobivati nov, okultni pomen (klicanje duhov in prakticiranje vedeževanja), drugod so pa to začeli povezovati s šemljenjem, posebno za otroke. Nekako v 19. stoletju, in še posebej v drugi polovici 20. so si Halloween vedno bolj prisvajali okultisti (satanisti in izvajalci magije – čarovniki), ki jim je to sedaj glavni praznik v letu. Na videz nedolžno šemljenje v razne coprnike vzdržuje jasno povezavo z nekdanjim žrtvovanjem s simbolom izdolbenih in razsvetljenih buč in otroci tako, ne da bi vedeli, s tako zastavljenim običajem in z lastnim šemljenjem v coprnice in coprnike slavijo nekdanje obredno kruto pobijanje otrok. Danes ljudje, ki se ukvarjajo z magijo, izvajajo izdelane okultne priprave na ta večer in celo opravljajo prave okultne „devetdnevnice“, da bi stvar čimbolj „uspela“ (koliko katoličanov dela devetdnevnico v čast vseh svetih in v lastno posvetitev?). Na sam večer pa potem izvajajo okultne rituale in orgije, da bi na ljudi in cele pokrajine priklicali čimveč hudih duhov.
Okultizem (magija, satanizem itd.) se v razkristjanenem svetu izredno hitro širi in opazovalci ocenjujejo, da toliko okultizma še nikoli ni bilo v praktično vseh porah družbe, kakor v tem sodobnem svetu, ki se ima za razsvetljenega in utemeljenega na znanosti.
Nekritično sprejemanje takšnih tujih vzorcev ni samo nekaj ponižujočega, ampak tudi kratkoročno in predvsem dolgoročno nevarnega in destruktivnega.
ZATO NE!!!
Leave a Reply